Trenutno lahko glede na razlike v materialu žice antene, strukturi materiala in proizvodnem procesu antene za oznake RFID v grobem razdelimo v naslednje kategorije: antene za jedkanje, tiskane antene, antene z žico, aditivne antene, keramične antene itd., najpogosteje uporabljene antene Proizvodni postopek so prve tri.
Graviranje
Metoda jedkanja se imenuje tudi metoda jedkanja z graviranjem. Najprej se na osnovni nosilec nanese plast bakra ali aluminija debeline približno 20 mm, izdela se sitotiskarska plošča pozitivne podobe antene in odpor se natisne s sitotiskom. Na površini bakra ali aluminija je baker ali aluminij spodaj zaščiten pred korozijo, preostanek pa se stopi s korozivnim sredstvom.
Ker pa se pri jedkanju uporablja reakcija kemičnega napada, se pojavljajo težave, kot so dolgotrajen potek postopka, veliko odpadkov in odpadne vode, zlahka pa se onesnaži tudi okolje. Zato si industrija močno prizadeva najti boljšo alternativo.
tiskana antena
Neposredno natisnite ali natisnite antensko vezje na podlago s posebnim prevodnim črnilom ali srebrno pasto, zrelejša metoda pa je globoki tisk ali sitotisk. Sitotisk do določene mere prihrani stroške, vendar se za tiskanje s črnilom uporablja prevodna srebrna pasta z visoko vsebnostjo srebra, približno 70%, in dobi se antena med 15 in 20um, kar spada med metode tiskanja debelega filma in stroški so visoki.
Antena z navitimi tuljavami
Proizvodni postopek navijanja bakrene žice za anteno RFID se običajno zaključi z avtomatskim strojem za navijanje, to pomeni, da je neposredno navit na osnovno nosilno folijo in prevlečen z izolacijskim lakom, bakrena žica z nizkim tališčem pekočega laka pa se uporablja kot osnovni material za anteno RFID, na koncu pa se žica in podlaga mehansko pritrdita z lepilom in navijte določeno število obratov glede na različne zahteve glede frekvence.
Sorodni izdelki
